Glasba in ples v sebi nosita ogromen potencial. To dokazuje tudi prispevek Liesl Ulrich – Verderber, v katerem natančneje obravnava nekatere predstavnike gibanja. Kombinira ASL (American Sign Language) s plesom ali glasbo nasploh (povezava do prispevka: tukaj.). Tisti, ki ste spremljali oddajo Zvezde plešejo, pa zagotovo veste, kaj imam v mislih. Naš košarkar Miha Zupan (povezavo do njegovega profila na 24ur.com najdete tu) je namreč v eni od oddaj nove sezone zablestel v plesu angleškega valčka, kljub temu, da se njegove slušne zmožnosti razlikujejo od naših in torej sporočila iz okolice sprejema predvsem kinestetično in vizualno.

Ples in njegova vloga

Živimo v času, v katerem je dobrodošlo, da znaš pogledati na vsako stvar, problematiko ali situacijo iz več zornih kotov. Tako smo večkrat, tudi s pomočjo medijev, prisiljeni znova premisliti ideje, katere smo že dodobra ponotranjili. Med drugim to velja tudi za ples. Kljub njegovi splošni razširjenosti ga še vedno (pre)pogosto omejujemo na stereotipne vloge. To so performativna vloga in sprostitev ter zabava, vse ob predpogoju, da oseba sliši glasbo. Z zgoraj omenjenimi vlogami ni seveda nič narobe, zagotovo pa ne smemo plesa omejevati zgolj nanje.

Kako ples vpliva na naše telo

Nemalokrat se zgodi, da oseba, ki se udeleži tečaja plesa, potoži, da glasbe ne sliši. Še pogosteje to potoži partner udeleženca. S tem je seveda nesrečnica/nesrečnež spravljen v še večjo zagato. Toda, je to res pogoj, da lahko dve telesi plešeta usklajeno v paru? Je res potrebno doživljanje plesa in ples sam pogojevati s sluhom? Ples naj bi bil tudi vizualen, torej je del sporočila sprejet z očmi. Obenem je ples tudi kinestetična izkušnja. Tudi tu je močan poudarek na drugih čutilih, predvsem na tipu.

Pionirji, izjeme, ki si upajo poseči malo dlje, stran od utečenega, opravljajo pomembno delo. Premikajo meje znanega in uveljavljenega ter s tem nemalokrat osmislijo življenje ostalih, ki v nečem izstopajo, pa so do sedaj videli le to, kar vidi večina ljudi.

Izzivi pri poučevanju plesa

V zadnjem času je ogromno pobud, ki nas pedagoge spodbujajo k vključevanju plesa v pedagoški proces, saj se pozitivni učinki tovrstnega dela vztrajno kažejo. Zgoraj opisani primeri nas spodbujajo, da na naši poti ne obupamo. Našega dela lotimo s še večjim zanosom in tudi sami še naprej iščemo nove (smiselne) možnosti vključevanja umetnosti, ki jo imamo tako radi.

Menim, da si vsi tako imenovani pionirji različnih idej, ki si upajo stopiti izven okvirja in razmišljajo drugače, zaslužijo pohvalo in spodbudo za nadaljnje delo. Brez njih bi tudi naš svet bil precej manjši.

Matija Purkat

Želite pustiti komentar?